fbpx

Zakladnica znanja na enem mestu

Smernice in znanja s področja optične stroke se nenehno nadgrajujejo. Da bi vam lahko najbolje svetovali in pomagali, se neprestano izobražujemo. Tako z optičnega kot s tehničnega področja.

Potrebujete nasvet?

Zakladnica znanja na enem mestu

Smernice in znanja s področja optične stroke se nenehno nadgrajujejo. Da bi vam lahko najbolje svetovali in pomagali, se neprestano izobražujemo. Tako z optičnega kot s tehničnega področja.

Potrebujete nasvet?

Kratkovidnost (Myopia)

Primer kratkovidnosti - žarki se sekajo pred mrežnico v očesu

Primer kratkovidnosti – žarki se sekajo pred mrežnico v očesu (slika je simbolna)

Kratkovidnost je napaka očesa, pri kateri se žarki zberejo pred mrežnico in jo zadenejo, ko se že razhajajo (glej sliko desno). Oko je predolgo ali pa je njegova lomnost prevelika. Slika je zato nejasna in posamezne točke slike so razpršilni krogi. Kratkovidni vidijo slabo v daljavo, dobro pa na blizu in to predmete, ki ležijo v akomodacijskem polju. Ker pa je njihovovo bližišče bližje, kot pri normalnem očesu, lahko predmete bolj približajo očesu in jih vidijo bolje kot normalnovidni, ker dobijo večjo sliko na mrežnici. Za gledanje na blizu potrebujejo tudi manj akomodacije (spreminjanje lomnosti očesne leče), če pa imajo svoje daljišče v delovni razdalji, je pa sploh ne potrebujejo. Drugače je sedaj z gledanjem na daleč. Kratkovidni z akomodacijo svoje napake ne more popraviti, kajti z akomodacijo se lomna sila še poveča in slika (žarišče) se še bolj odmakne od mrežnice, tako da je vidljivost še slabša. Težave nastanejo tudi pri višji stopnji kratkovidnosti, ker morajo predmete zelo približati. Prekomerna konvergenca kratkovidne utruja in jim povzroča bolečine. Prekomerna napeta mišica rada omaga, zato zasledimo pri kratkovidnih škiljenje navzven (strabizmus divergens). Kratkovidni morajo nositi očala z razpršilno (konkavno -) lečo.kratkovidnost2

Po 40 letu starosti, postane kratkoviden tudi staroviden, (to nastane pri kratkovidnem večinoma pozneje kot pri normalnovidnem) in zato kratkoviden potrebuje očala tudi za bližino (manjši minus ali že dioptrijo v plus).

Poznamo v glavnem dve vrsti kratkovidnosti. Prva je podaljšana zrkelna os ali osna kratkovidnost, za drugo pa smatramo večjo lomnost optičnih lomil. Optična lomila so v tem primeru: roženica, ki lahko močneje lomi žarke, leča, ki tudi lahko močneje lomi žarke, lahko je defektna in zavzame obliko krogle oziroma se pomakne naprej. Pri večini je oko dolgo 24 mm, a se pri visoki kratkovidnosti podaljša tudi do 32 mm. Zato je sedaj razumljivo, zakaj se vzporedno vpadajoči žarki združijo že pred mrežnico (glej sliko desno).

Kratkovidnost pravzaprav ni prirojena, ampak nastane v šolski dobi (redko prej in redko pozneje). Podeduje se le višja stopnja kratkovidnosti. Če ima eden izmed staršev višjo refrakcijsko napako, obstaja verjetnost, da bo podedovala isto napako večina otrok. Kratkovidnost, ki se pojavi v šolski dobi raste počasi dokler raste organizem, po končani telesni rasti, pa se ponavadi ustavi. Navadno doseže nizko do -3.00 dioptrije ali srednji stopnjo do -6.00 dioptrije. Večjih komplikacij na očesnem ozadju ne napravi, vid se da precej dobro korigirati.

Visoka stopnja kratkovidnosti se ravno tako lahko pojavi v šolski dobi ali pa celo še prej, napreduje vse življenje in doseže do -20.00 ali celo -30.00 dioptrije. Pri temeljitem pregledu ponavadi zasledimo, da je takšen vid tudi z dobro korigiranimi stekli precej slab. Vedno se zapleta s spremembami na očesnem ozadju in vid nepopravljivo slabi. Na zunaj je zrklo videti izbuljeno, ima jajčasto obliko, beločnica je zadaj stanjšana, včasih tako močno, da je na nekaterih mestih sploh ni. Konvergenca je otežena, steklovina pa prizadeta, ker sploh ne raste pri večanju zrkla in odstopi od podlage. Zdravljenje je skoraj brezuspešno.

Kratkovidnega lahko spoznamo takrat, ko gleda v daljavo s priprtimi vekami. Pomaga si s tem, da z vekami pripre zenici in tako zmanjša razpršilne kroge. To mu preide v navado in gleda s priprtimi očmi. Od tod tudi ime miopia.

Kratkovidni občutijo v steklovini tako imenovane fiziološke mušice (mauches volantes), katere se jim na ozadju nejasnih slik še bolj odražajo kot daljnovidnim in normalnovidnim.

Če mladega kratkovidneža preiskusimo s poskusnimi stekli in mu damo npr. steklo -4.00 dioptrije, bo videl in lahko prebral vrsto Snelove tablice, ki jo od njega zahtevamo. Če mu sedaj zamenjamo steklo z -4.50 ali -5.00 dioptrije, vidi z njim prav tako dobro. Zakaj?

Presežek -0.50 ali -1.00 dioptrije lahko nevtralizira z akomodacijo. Zato tu velja pravilo, da nam pri korekciji pove stopnjo kratkovidnosti najšibkejše steklo, s katerim dosežemo najboljši in pravilen vid. To imenujemo korigiranje glede na akomodacijo.

Spregovoril bi še o dobrem in slabem vplivu očal. Mnenja niso povsem enotna. Vsekakor se pa ostrina vida s stalnim nošenjem očal bolj ohrani in kratkovidnost ne raste tako hitro! Važno je tudi, da kratkovidni, katerega daljišče ne leži preblizu očesa, nosi očala samo za gledanje v daljavo, za bližinska dela, pa naj jih ne uporablja oziroma čim manj. Če z očali, ki so predpisane samo za daleč, gleda na blizu, s tem zelo slabo vpliva na oči. To je eden izmed vzrokov, zakaj kratkovidnost stalno narašča. Z zmanjšano dozo naprezanja oči, s počivanjem očesa pri pogledu v daljavo itd…., lahko dosti pripomoremo, da se vid občutno popravi ali ohranja. Pravilno je tudi, da pazimo na svoje oči s tem, da skrbimo za dober tisk, za pravilno razsvetljavo, za pravilno držo telesa pri bližinskem delu, itd…

Če pa nas vid le preveč utruja, ter nas pri tem boli glava, je nujno, da se čimprej izmeri dioptrija, ter predpiše ustrezna očala. Zato je dolžnost očesnega optika, da mora dandanes s svojim sodobnim strokovnim znanjem stranko pravilno poučiti, ji dati nasvet, kako si obvaruje ali celo izboljša vid.

Imate vprašanje, ali potrebujete nasvet?

Pošljite nam e-mail na info@optika-pirc.com ali nas kontaktirajte na telefon 02 25 25 200. Seveda pa ste vabljeni, da nas obiščete v naši ordinaciji in optiki v Mariboru.