Zakladnica znanja na enem mestu
Smernice in znanja s področja optične stroke se nenehno nadgrajujejo. Da bi vam lahko najbolje svetovali in pomagali, se neprestano izobražujemo. Tako z optičnega kot s tehničnega področja.
Zakladnica znanja na enem mestu
Smernice in znanja s področja optične stroke se nenehno nadgrajujejo. Da bi vam lahko najbolje svetovali in pomagali, se neprestano izobražujemo. Tako z optičnega kot s tehničnega področja.
Barvna slepota (Daltonizem)
Najbolj pomemben in funkcionalen del očesa je mrežnica, ki se je razvila iz možganov. Vsebuje receptorje (čutilne celice) za svetlobo in barvo. Notranja plast mrežnice je zgrajena iz desetih plasti. Funkcionalno so pomembne tri plasti. Ena od teh je pigmentna plast, zgrajena iz paličic in čepkov. Paličice (imamo jih 125 milijonov) so občutljive nasvetlobo in vsebuje vidni pigment Rodopsin. Ta se čez dan porabi, ponoči se obnovi. Celice s čepki (imamo jih 6-7 milijonov) so občutljive na barvo. V središču mrežnice imamo samo čepke. To mesto se imenuje rumena pega.
Človeško oko lahko razlikuje veliko število barvnih odtenkov. Svetlobni žarki v receptorjih mrežnice izzovejofotokemijske procese, kateri mehanizem še ni povsem znan. Večina je sprejela teorijo treh vrst receptorjev za sprejem barv. To je dopolnjena Young-Helmholtz hipoteza, ki pravi, da imamo tri vrste čepkov, od katerih so prvi najbolj občutljivi za rdečo, drugi za zeleno in tretji za temno modro barvo. Vsaka barva vzdraži sicer vse vrste receptorjev, vendar vsako vrsto različno močno. Od razmerja vzdraženosti posameznih receptorjev dobimo vtis o določenem barvnem odtenku. Če pa so enakomerno vzdražene vse tri vrste receptorjev, se pojavi čutni vtis bele barve.
Ljudje z motnjami pri gledanju barv, imajo prej razložen sistem, slabše razvit (ena vrsta receptorjev od treh, slabo reagira). Ločimo delno in popolno barvno slepoto. Pri delni barvni slepoti je lahko slabše razvit sistem za sprejemanjerdeče ali zelene barve (anomalija), ali pa rdeče ali zelene sploh ne vidijo (anopija). Anopi vidijo od barvnega spektra lerumeno in modro barvo.
Deset odstotkov vseh moških ima motnje pri gledanju barv. 3-4% je rdeče-zeleno barvno slepih, ostali pa jih slabše sprejemajo. Le 1% žensk ima motnje pri barvnem gledanju. Popolno barvno slepi tudi podnevi vidijo črno-belo sliko. Pri teh je zmanjšana tudi vidna ostrina.
Barvna slepota je pomembna tudi v vsakdanjem življenju, ker barvno slepi ne morejo opravljati določenih poklicev (ne morejo biti strojevodje, mornarji, šoferji….). Barvna slepota je dedna bolezen. Gen za barvno slepoto je na spolnih kromosomih in sicer na kromosomu x.