Zakladnica znanja na enem mestu
Smernice in znanja s področja optične stroke se nenehno nadgrajujejo. Da bi vam lahko najbolje svetovali in pomagali, se neprestano izobražujemo. Tako z optičnega kot s tehničnega področja.
Zakladnica znanja na enem mestu
Smernice in znanja s področja optične stroke se nenehno nadgrajujejo. Da bi vam lahko najbolje svetovali in pomagali, se neprestano izobražujemo. Tako z optičnega kot s tehničnega področja.
Pomožne naprave očesa
Oko varujeta dve kožni gubi, zgornja in spodnja veka. Veke imajo na robovih dlačice, trepalnice, ob njih pa so številne lojnice. Izloček lojnic maže robove vek, zato se robova tesno prilegata, kadar mižimo. Gnojno vnetje teh lojnic imenujemo ječmen. Notranjo stran vek pokriva zelo občutljiva sluznica, veznica. Veznica prehaja tudi na zrklo in ga pokriva do roženice. V veznici je veliko krvnih žilic, živcev in žlez. Žleze izločajo sluzasto tekočino, zato se veke in zrklo ne tarejo.
Nad očesom so obrvi. Obrvi zadržujejo znoj, da ne kaplja s čela v oko. V zgornjem, zunanjem kotu vsake očnice je žleza solznica. Solznica izloča stalno prozorno, nekoliko slano tekočino,solze. Solze se zbirajo v notranjem očesnem kotu, iz katerega odtekajo skozi solzevod v nosno votlino. Žalost, jeza, veselje, pa tudi mehanični dražljaji na veznico, ostre vonjave in začimbe povzroče, da se izloča več solz, ki teko nato čez spodnjo veko.
Zrklo spretno premika v vse smeri šest prečno progastih očesnih mišic. Vraščene so na steno očnice ter pripete na zrklo. Obe zrkli se premikata vedno hkrati v isto smer. Če ohromi ali oslabi posamezna mišica enega zrkla, nastane škiljenje.